



Prihaja z Gorenjske. Je članica Društva paraplegikov Istre in Krasa. Sedaj živi in ustvarja v Kopru.
V študentskih letih je imela nesrečo s padalom, kjer si je poškodovala hrbtenjačo in je tako postala izredno težko gibalno ovirana tetrapleginja. Kljub težkim preizkušnjam se ni vdala v usodo. Po nekaj letih okrevanja in rehabilitacije je dokončala študij ter tako postala profesorica biologije in gospodinjstva, nato pa se je počasi začela preizkušati s slikanjem. Slikati je začela sredi leta 2007. Popolnoma jo je osvojilo in od takrat redno hodi na vse likovne delavnice, ki jih sekcija pod okriljem Zveze paraplegikov Slovenije pripravlja v različnih slovenskih krajih.
Je tudi štipendistka Mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami.
V tem letu je ustanovila tudi društvo osebne asistence, kjer se trudi zbirati sredstva za pomoč ljudem s podobnimi težavami.
Rada obišče otroke v vrtcu ali učence v OŠ. Tako smo se dogovorili za obisk tudi v naši šoli, kjer je obiskala učence v 1. D razredu, v katerem poučuje tudi njena sestrična Marjetka. To je bilo sicer v torek, 18. 4. 2017. Obisku so se pridružili tudi po trije učenci iz 3. B, 3. C in 4. C razreda, kjer učiteljice skupaj z učiteljicama iz 1. D nadaljujejo s cilji projektnega dela.
Na začetku našega srečanja so učenci odprtih ust spremljali njeno zgodbo ter opazovali njeno uvajanje v slikanje z usti, nato pa so zaživeli, komunikacija je stekla sproščeno, prisrčno, nastajala so vprašanja in preizkusili so se v slikarskih aktivnostih. Učenci so bili zavzeti in ustvarjalni. Tudi sami so slikali z usti.
Nastali so tudi zanimivi pogovori, vprašanja ter ugotovitve naših učencev:
Tudi mi smo lahko poskusili in šele takrat sem ugotovila, kako je to težko. (Tjaša, 4. c)
Ob slovesu nam je slikarka Tina podarila sliko, ki je nastala s skupnimi močmi, sodelovanjem, med vrstniškim učenjem, drugačnimi pristopi. Obljubila nam je, da nas obišče najbrž v mesecu maju še enkrat ter razveseli še ostale učence prvih razredov, saj se je v šoli na Novem svetu zelo dobro počutila.
Tudi v prihodnje bomo z njo radi sodelovali, morda tudi v sklopu različnih dejavnosti. Obljubila nam je, da bo našla čas za nas, če bo le zmogla. Vsi se bomo trudili!