Mesec branja in gibanja

Tudi letos se je naša šola v mesecu oktobru pridružila nacionalnemu mesecu skupnega branja. Tokrat je bila rdeča nit povezava med branjem in gibanjem. Vodilna je bila misel irskega pisatelja in politika Richarda Steela (1672–1729), ki poudarja povezanost med umom in telesom, med gibanjem, športom in duševnim razvojem. »Branje je za duha to, kar je telovadba za telo.« V knjižnici smo pripravili seznam knjig na temo športa in učence povabili k izposoji. Pripravili smo tudi navodila za izdelavo plakatov na temo športa, ki so jih učenci izdelali v razredih. Nastali plakati so odlični in so krasili večnamenski prostor. Učenci in učenke so se s svojimi mentorji zelo potrudili in si prislužili nagrade. V razredih so učitelji v tem mesecu več časa namenili povezavi med branjem in gibanjem.

Tako so v 1. razredu s pomočjo aktivnih metod brali v gibanju. Branje so vključili tudi v ure športa. Prebrali so več slikanic na temo športa. Posebej všeč jim je bila knjiga Razgibanka (Mojiceja Podgoršek), po kateri so se lahko še razgibali, ter Štef in štafeta (Kelly Collier). Štafeto so kot aktivno metodo uporabili pri pouku. S pomočjo bralnega vlaka so spoznali najljubše knjige svojih sošolcev. Lotili so se še joge in spoznali, da je otroška joga tudi gibanje. Preizkušali so svojo gibčnost. Ob pravljici so izvajali položaje metulja, kače, pikapolonice, ptice, čebele, mačke ter drevesa. Učili so se, da z jogo lahko izboljšajo telesno držo, krepijo koncentracijo, razvijajo motorične spretnosti, zraven pa se še sproščajo.

V 2. razredu je bila osnova za delo slikanica Veliko tekmovanje v vlečenju vrvi. Učenci so bili razdeljeni v več skupin. Skupina je za uspešno delo morala sodelovati in si pomagati. Delo je potekalo tudi izven razreda, na šolskem igrišču in šolskem vrtu. Brali so v gibanju. Besede, ki so jih prebrali na hodniku, so kasneje zapisali v razredu, sestavljanje in zapis povedi so zaključili na šolskem vrtu. Tako kot junaki v pravljici, so se tudi oni pomerili v vlečenju vrvi. Ugotovili so, da je tudi tu potrebno medsebojno sodelovanje in spodbudno navijanje gledalcev. Ni bilo tako pomembno, kdo je zmagovalec, pomembna je bila zabava in ure, preživete na drugačen način – z veliko gibanja.

Tretješolci so brali Gospoda Filodendrona (Andrej Rozman Roza) in njegove dogodivščine pri nogometu. Na prostem so brali na aktiven način, in sicer med brcanjem papirnate žogice. Odgovarjali so na vprašanja po aktivnem branju, tako da so pri odgovoru stopili k pravemu drevesu. Učili so se upoštevati navodila, ki so bila kratka in jasna. Sodelovali so in si pomagali. Tako kot gospod Filodendron, so se učili strpnosti v skupini in pri igri nogometa. Zabavali in gibali so se tudi ob slikanici Žirafe ne znajo plesati (Andreae Giles). Učenci so jo prebirali v gibanju. Slikanica je nudila izhodišče za pogovor o čustvih, občutjih ter osebnostnih lastnostih in sposobnostih. Nagovarjala je k izogibanju nestrpnosti ter izboljšanju medvrstniških odnosov.  Preizkusili so se tudi v žirafji masaži; sedeli so drug za drugim, tako da so sošolcu gledali v hrbet. Ob ponovnem pripovedovanju zgodbe o žirafi Živi so si dogajanje nežno risali na hrbte. Sledile so še druge dejavnosti, kot so pleši z menoj, domišljijski sprehod v mesečini, vesela in žalostna žirafa …

Vsi 4. razredi so obiskali knjižnico. Pogovarjali smo se o njihovih najljubših športih in se tako razvrstili po skupinah, kjer so iskali povezave med branjem in gibanjem. Prebrali smo slikanico Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom (Peter Svetina) in jo na aktiven način obnovili. Aktivne metode branja so četrtošolci uporabili tudi pri matematiki. Reševali so matematične probleme. Besedila so bila zapisana na lističih, ki so bili prilepljeni na različnih mestih v učilnici. Besedilo so prebrali, si ga zapomnili in nalogo rešili v zvezek. Rešitve so preverili na kartončkih, ki so bili prilepljeni na različnih mestih v učilnici.

Petošolci so v knjižnici poiskali knjige, povezane s športom, ter primerjali, kaj je skupnega gibanju in branju. Izdelali so plakat, kjer so ugotovili, da imata branje in gibanje (šport) več skupnega, kot bi si mislili na prvi pogled. Za oboje je potrebna vztrajnost, sistematičnost, motivacija, radovednost in delavnost.  Pri matematiki so aktivno reševali besedilne naloge. Učenec posamezno besedilno nalogo zavije v časopisni papir in naredi žogico. Ko so žogice pripravljene, jih učenci dajo na tla in jih vodijo z nogo po določeni poti do svojega sedišča. Nato nalogo natančno preberejo in jo rešijo v zvezek. Rešitve nalog preverijo tako, da v razredu poiščejo listič z odgovorom.  Učenec je uspešen, če reši vsaj 5 nalog. Brali so tudi knjige v nadaljevanjih in se gibali pri rekreativnih odmorih.

V 6. b so zgodbo Tine Maze spoznavali skozi slikanico Primoža Suhodolčana Tina in medvedja moč. Učenci so predstavili knjige o športu, ki ga imajo najraje. Učenci in učenke, ki se s športom ukvarjajo še bolj aktivno, tako da ga trenirajo, so predstavili svoje športe. Po teh aktivnostih so izdelali plakat.

Učenci 8. d so bili aktivni tudi pri kemiji. Na enem delu učilnice so imeli listek z imenom, na drugem delu učilnice pa listek s simbolom elementa. Vzeli so poljuben listek in poiskali par.

Učenci 9. a in c so pri slovenščini brali neumetnostno besedilo med hojo.

(Skupno 139 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost