DEKD – redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici

V projektni teden DEKD so bili na naši šoli vključeni različni strokovni in razredni aktivi. Pouk se je prepletal z vsebinami in dogodki v kraju.

Naši prvošolci so se pogovarjali o starih spretnostih in pozabljenih poklicih. Preizkusili so se v ličkanju koruze in jo tudi ‘’rofkali’’, ob tem so poslušali ljudske pesmi. Spoznali so, da so stari običaji sicer zabavni, vendar tudi zelo naporni. Obiskali so tudi Škofjeloški grad, kjer so uživali ob različnih pripovedkah. Med drugimi smo spoznali tudi obrtniška združenja – cehe.

Učenci 2. in 3. razreda so s svojimi razredničarkami izdelovali Dražgoške kruhke. Učiteljice drugega in tretjega razreda so imele izobraževalno delavnico, na kateri so se naučile izdelovati Dražgoške kruhke, da so to znanje lahko posredovale v osem oddelkov naše šole.

Tretješolci so se v okviru tehniškega dne ogledali tudi zaključno prireditev DEKD Z igro do novih (spo)znanj in razstavo v Sokolskem domu. Oblikovali in naredili so razstavo starih ročno izdelanih predmetov in le te risali z ogljem.

Učenci 4. razreda so se pogovarjali o starih obrteh in si ogledali posnetek postopka ročne izdelave lončene posode in kovaškega izdelka. Naslikali so tihožitje z nekaterimi značilnimi obrtnimi izdelki (pletena košarica, glinena posoda, suhorobarski izdelki in svečnik).

Učenci 5. razredov so obiskali Škofjaloški muzej ter spoznali obrti, s katerimi so se v preteklosti ukvarjali, tudi s poudarkom na cehovskih združenjih.

Na predmetni stopnji so si pri pouku zgodovine ogledali staro mestno jedro, imeli delavnice in govorili o tradicionalnih obrteh na Loškem.

Pri neobveznem izbirnem predmetu umetnost in pri izbirnem predmetu Likovno snovanje so učenci ustvarjali in razstavljali svoje izdelke v Sokolskem domu. Raziskovali so dragocena, redka in izginjajoča znanja, spretnosti in poklice. Ilustrirali so redke poklice, ki ponekod po Sloveniji že izumirajo. Na likovnih delih tako najdemo motiv slamnikarstva, pečarstva, izdelovanja dražgoških kruhkov, slamokrovstva, kovaštva, izdelovanja trničev, tradicionalno lončarstvo in tesarstvo. Delali so v tehniki laviranega tuša (tuš redčen z vodo, da dobimo različne odtenke). Izbrali so rjave in rumene odtenke barv, da so dobili pridih starih fotografij. Čeprav se tema, z malo različicami, ponovi vsako leto, se je učenci ne naveličajo. Zanima jih življenje njihovih starih staršev in z veseljem raziskujejo, še posebej, če se to tiče krajev in ljudi, ki jih poznajo in so jim blizu.

Pri izbirnem predmetu Sodobna priprava hrane so kuhali stare slovenske kmečke jedi, priznane slovenske narodne jedi. Pripravili so piščančjo obaro, ajdove žgance in ocvrte krhke flancate. Vse tri jedi imajo mesto v naši dediščini. Učenci so povedali, da jih kuhajo njihove babice in stare tete, le redko njihovi starši. Veliko učencev je žgance poskusilo prvič. Nad vsemi tremi jedmi so bili učenci izjemno navdušeni. Strinjali so se, da ima Slovenija bogato dediščino v kulinariki. Za zaključek pa so se preizkusili še v loški mestni kuhinji in pripravili visoško pečenko, ki je iz visoškega dvorca našla pot med loške meščane. Učenci so bili navdušeni, predvsem nad izgledom pečenke, a pravijo da doma skoraj ne pečejo več svinjskega mesa.

Učenci 6. razreda so izdelovali medene kruhke. Naši šoli je ga. Petra Plestenjak izdelala čudovit model za loški kruhek, na katerem je izrezljana sprednja stran naše šole. Vsak šestošolec je izdelal svoj loški kruhek. Preizkusili so se tudi v ročnih spretnostih in izdelali še dražgoški kruhek. Za razliko od loškega, je dražgoškega treba oblikovati ročno. Iz medenega testa so najprej zgentli gladko kroglico, ki so jo povaljali v korenjček in sploščili v srček. Z drobnimi okraski iz medenega testa so ga okrasili po navodilih učiteljice in po svojih močeh. Za pomoč so imeli dražgoški kruhek, ki je delo mojstric oblikovanja iz Dražgoš.

Pri izbirnem predmetu Računalništvo so učenci na spletu pregledovali in raziskovali stare poklice in obrti, na to temo ustvarjali v Slikarju ter izdelovali animirane zgodbe v Scratchu. 

Učenci so v podaljšanem bivanju imeli predstavitev in preizkus klekljanja, pletenja košaric in predenja volne.

V knjižnici so se z učenci osmih razredov pogovarjali o priročnikih nekoč in danes, iskali podobnosti in razlike v načinu pisanja le teh v preteklosti in danes, o njihovi uporabnosti za potrebe pouka, o cenovni vrednosti tega gradiva nekoč in danes in o odnosu do vseh teh priročnikov, enciklopedij, slovarjev skozi zgodovino slovenskega jezika. Mlajši učenci so spoznali postopek nastanka knjige nekoč in danes, način pisanja le teh nekoč in danes in skozi zadane naloge izpisali ustvarjalce knjige. Omenili so tudi kapucinsko knjižnico v Škofji Loki, ki hrani najstarejše zapise.

V sredo, 26. 9. 2023, smo sodelovali na Radiu Slovenija v oddaji Prvi na obisku, kjer smo predstavili naš projektni teden in dejavnosti na naši šoli.

Projekt smo zaključili s skupno prireditvijo vseh sodelujočih osnovnih in srednjih šol ter vrtca, v občini Škofja Loka v Sokolskem domu. Na tej prireditvi je, tako kot vsako leto, nastopala tudi naša Dramska skupina Ana Loccopolitana.

 

Legenda o dražgoškem kruhku:

Narodopisna znamenitost so umetelno izdelani dražgoški kruhki iz medenega testa, ročno, unikatno okrašeni z narodnimi ornamenti. Izdelovanje dražgoških kruhkov sega več kot 200 let nazaj. Zakališnikovemu Janezu, kmetu in čebelarju je ostajal med. Pa se je domislil, da bi hči kruh zamesila s segretim cvetličnim medom namesto z vodo. Hlebčki pečeni v krušni peči so bili lepe rjave barve in dobrega okusa – rekli so mu »ta medeni kruhek«. Kmalu se je po Selškem in tudi širši okolici izvedelo za kruhek. Branjevke so ga prodajale na loškem placu, najbolj veseli pa so bili otroci, ko jih je Miklavž obdaril s parkeljni, angelčki in seveda Miklavži. Za svete tri kralje je bila navada, da so dekleta fante obdarile s krajčki. Izdelovanje dražgoškega kruhka se je prenašalo iz roda v rod. Tudi danes je veliko povpraševanje po kruhkih. Primerni so za darila, so obstojni, se ne pokvarijo in ne lomijo. Pravi dražgoški kruhek lahko v Dražgošah še danes naročimo. Izročilo se vestno prenaša na naslednji rod, saj se ga učijo delati v enodnevni delavnici tudi v šoli, pa tudi recept ni skrivnost (na približno en kilogram moke je potrebno dodati pol litra segretega medu, mleti cimet, mlete klinčke in jelenovo sol). Za samo izdelovanje je potrebno imeti spretne roke, domišljijo in neskončno mero potrpežljivosti.

(Skupno 127 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost